VINO

KRAŠKI TERAN

Slovenska vinska posebnost je zagotovo Kraški Teran, ki ga daje sorta refošk na Kraški planoti. Po poreklu je verjetno iz Istre (terrano d`Istria). V Sloveniji je sorta razširjena na Krasu in v koprskem okolišu, sicer pa še v Istri in Makedoniji. Na karakter tega nadvse častitljivega vina ima velik vpliv kraška rdeča prst (terra rossa), ki je tudi posebnost med vinogradniškimi tlemi.

Zaradi velike količine mineralnih snovi in aminokislin daje ta sorta na Kraški planoti vino, ki ga poznamo kot Kraški Teran. Ime kaže na povezavo sorte z drugimi sinonimi. Kraški Teran je enkratno temno rdeče vino z vijoličnim odtenkom. Njegova poglavitna odlika je izredno visoka mlečna kislina, ki nastane s biološkim razkisom. Mlečna kislina daje temu vinu, bogatemu z mineralnimi snovmi in aminokislinami, samo pri delnem kemičnem in nato povezanim biološkim razkisu žametno mehkobo, ki omili naravno visoko kislost, ki jo grozdje prinese s seboj zaradi počasne razgradnje organskih kislin.

Posebne razmere, nadmorska višina Kraške planote na 250 do 350 metrih, bližina morja so – lahko bi rekli – srečna naravna naključja za izziv vinski trti Refošku, da podari vinu posebno žlahtnost. Stari Kraševci so prepričani, da le vinogradi okrog vasi Križ, Šepulje, Tomaj, Dutovlje in Godnje dajejo pravi Kraški Teran. Vino s širšega kraškega vinorodnega okoliša mu je podobno, se pa razlikuje v niansah.

Pripovedujejo, da je Teran slovel že v rimskih časih kot vino zdravilnih lastnosti. Te mu pripisujejo še danes in – pri moji veri – Teran zaleže marsikdaj res za "doktarja" ! Vino je cenjeno, iskano in tudi vredno slovesa in pozornosti. Teran je osvežujoče in zdravo vino. Odlikujejo ga tudi svojevrstna cvetica, ki spominja na maline. Strokovnjaki menijo, da mu to cvetico daje kraška zemlja, v kateri je toliko železa.

Kot poroča rimski učenjak Plinij, je Julija, soproga cesarja Avgusta, dočakala za takrat izjemno starost 82 let po zaslugi rednega uživanja pucinskega vina – Kraškega Terana.

Nekateri pravijo, da je vino Kraški Teran starodavno rimsko vino "Puccinum”. Pripovedujejo, da se je Livija (Julija), žena cesarja Avgusta, oskrbovala z vinom “Puccinum”. Kronist Plinij je napisal: “Dočakala je 82 let starosti, pila je samo “Puccinum”, ki je uspeval v bližini jadranske obale, nedaleč od izvira Timava. Imela ga je za najpomembnejše zdravilo."

Teran je ostal zvest Krasu, saj ta s hladnimi zimami in toplimi poletji ter močnim izžarevanjem, ki ga oddaja ogreto kamenje, uspe dati vinu svojevrstno kvaliteto. V starih časih so vino Kraški Teran prodajali v lekarnah kot zdravilo, saj vsebuje velik delež mineralnega železa, ki ga na kraških tleh “terirosi” ne manjka. Prav železo daje zemlji oranžno rdečo barvo. Teran je zato primerno zdravilo za slabokrvnost in pomanjkanje železa v krvi.

Teran je v svoji izraziti barvi na prvi pogled robat. Ko pa ga povohamo, se priljubi, še bolj, ko ga poskusimo. Drži se smelo in prijazno, kar pogojuje kislina in nevsiljivost različnih odtenkov okusov. Teče z lahkoto in takoj nastopi dobro počutje. Idealen je v kombinaciji s kraškim pršutom. Torej gre res za posebnost. Pršut in Teran sta dva velika prijatelja , ki sta se srečala prav na Krasu in tako omogočila pravo enogastronomsko uživanje.

Kraškega Terana se največ popije mladega, saj je tedaj izjemno svež, razigran, s čudovito sadno aromo po malinah in še nekaterih drobnih rdečih sadežih (ribez, borovnica). V drugem letu nima več mladostne živahnosti, toda odlični primerki nas lahko prijetno presenetijo, uležani – po dveh, treh ali celo več letih.

O zdravilnosti Kraškega Terana velikokrat beremo in slišimo. Eni to pripisujejo večji količini mlečne kisline, ki nastane iz jabolčne z biološkim razkisom. Nobeno slovensko vino ne vsebuje toliko mlečne kisline kot Kraški Teran. Praviloma mu sledi Cviček. Drugi govore o zdravilnosti barvnih snovi, ki so v tem vinu tako zastopane, da se mu poda primerjava z “zajčjo krvjo”. Zadnja dognanja v svetu, ki temeljijo na proučevanju vpliva vin na človekovo zdravje, govore o zdravilni antioksidacijski moči (fenolnih) flavonoidnih snovi, te pa so predvsem v rdečih vinih največ v Kraškemu Teranu. Torej drži, da zmerno pitje in redno uživanje Kraškega Terana ohranja prožnost krvnih žil in tako zavira napredovanje arteroskleroze oziroma procese staranja.

Zanimiv je Ripperjev opis senzoričnih značilnosti te naše vinske posebnosti: “Kraški Teran ni težak, niti gost, ni trpek, niti tolst, ni mehak, niti mlahav, ni top, niti mrtev, ni zagaten, niti plehek, a tudi ne nežen, ne sladek. Kraški Teran je poln in močan, je vonjav, cvetek in rezek, je krepak in jeklenast, je čil in poln življenja, svež pršiv in ščegetljiv, temnobojen in rubinasto leskeč”. Vse naštete in podobne vznemirljive občutke doživljamo ob uživanju odličnega Kraškega Terana. Kljub vsem tem privlačnim lastnostim to vino ni dovolj harmonično in uravnoteženo. Zato ga degustatorji na mednarodnih ocenjevanjih ne nagrajujejo z najvišjimi odličji. Toda, isti degustatorji v prostem času, v družbi Kraškega Terana in pršuta, priznajo temu vinu edinstvenost in svojevrstnost ter ga sprejemajo z veliko pozornosti in upoštevanja. Zato lahko to izjemno vino samozavestno ponujamo, samo da ga znamo ustrezno kombinirati tudi z jedmi in pravilno predstaviti.

Slava Kraškega Terana sega daleč po slovenski deželi in tudi daleč okrog njenih meja.