VINO S STALIŠČA MEDICINE

Najstarejši medicinski dokument, ki govori o vinu, je zapis receptov na glinastih ploščah blizu Babilona iz časov 2230 pr. n. š. V receptih je vino omenjeno kot topilo za številna zelišča in za pripravo mazil.

V starem veku so vino uporabljali za preprečevanje bolečin pri operacijah, porodih in za razkuževanje ran. Zato ni čudno, da velja vino za eno najstarejših zdravil. Sedaj vemo da je vino s strani kemičnih sestavin zelo bogata pijača, ki v zmernih količinah ugodno vpliva na človeški organizem. V preteklosti so vino uporabljali za preprečevanje raznih črevesnih infekcijskih bolezni zaradi baktericidnega učinka (zaradi visoke kislosti). Vino v zmernih količinah tudi pozitivno vpliva na psiho obolelega in pomaga k hitrejši ozdravitvi.

Razvoj farmacevtske industrije, boljše življenjske razmere (npr. Neoporečna pitna voda, z vitamini bogata hrana in višji življenjski standard) so povsem izrinili vino iz medicine. Vino so obravnavali le še v povezavi z alkoholizmom. Šele v začetku sedemdesetih let 20. stoletja je postala medicina spet pozorna na vino, zlasti zaradi "FRANCOSKEGA PARADOKSA”, ki govori o zmanjšanju smrtnosti zaradi obolelosti ožilja in srca pri zmernih uživalcih vina. Neposredno je dokazano, da je smrtnost zaradi srčnega infarkta pri abstinentih in alkoholikih večja kot pri zmernih uživalcih vina.

Med zdravili je najokusnejše vino

Hipokrat, antični zdravnik, utemeljitelj grškega zdravstva, ki velja za začetnika zdravstvene medicine s še danes veljavnimi načeli o moralnem liku zdravnika (Hipokratova zaprisega, ki jo izrekajo mladi zdravniki ob podelitvi diplome), je združil svoje dolgoletne izkušnje z vinom v misel, da je vino za človeka čudovita pijača pri dobrem in slabem zdravju, če ga ta pije preudarno in v količinah, ki je prilagojeno posamezniku. Rimski vojskovodja in državnik Julij Cezar (100-44 pr. n. š.) se ima prav vinu v veliki meri zahvaliti za uspešne vojaške in osvajalske pohode. Njegovi vojaki so vsak dan dobivali določeno količino vina. Tako so se v precejšnji meri obvarovali pred tifusom in kolero. Tudi Napoleonova vojska je dobivala vsak dan obrok vina. Že Rimljani so vedeli da vino v določeni meri obvaruje organizem pred infekcijskimi boleznimi. Baktericidni učinek vina temelji predvsem na visoki koncentraciji vodikovih ionov, torej na nizkem pH, in se med vsemi pijačami najbolj približuje kislosti želodčnega soka.

V zdravilnih predpisih grškega pisatelja Plutarha (1.stol. n. š.) najdemo tudi stavek "Med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše je vino"

V Mali Aziji se je leta 129 rodil zdravnik Galen, ki je sicer živel v Rimu in je takoj za Hipokratom največja osebnost starega veka; raziskoval je terapevtski učinek vina različnih sort in različnega porekla. Dajal je vinske obkladke in masaže.

Leta 1892 je Alojz Pick na Dunaju na lastnem organizmu dokazal baktericidni učinek vina. Vodo okuženo s povzročitelji kolere, ki ji je dodal tretjino vina, je čez pet minut popil brez posledic.

Louis Pasteur (1822-1895) je zapisal, da je vino najbolj zdrava in higienična pijača. Prvemu se je posrečilo pojasniti pojav, kako se mošt pretvarja v vino. Ugotovil je, da je vretje biokemični proces in da pretvorbo sladkorja v alkohol povzročajo vinske kvasovke. Izumil je sterilizacijo pijač s segrevanjem – pasterilizacija.

Danes tableta namesto vina

Pozitivni učinek zmernega pitja je premalo znan v javnosti, čeprav je zmeraj več najnovejših medicinskih znanstvenih publikacij, ki posredujejo dokaze, da zmerno pitje vina varuje pred infarktom. Po prvih ugotovitvah, ki so kazale na to so začeli po vsem svetu poglobljeno raziskovati ta fenomen. Vsi so prišli do rezultatov, da zmerno pitje vina zmanjša tveganje za infarkt za približno eno tretjino. Pred infarktom naj bi bile najbolj zaščitene ženske, ki zmerno uživajo vino. Umrljivost za infarktom je najmanjša v državah, kjer pijejo največ vina. Eden od avtorjev končuje svojo raziskavo: če bi v vinu kdaj našli in ugotovili, katera sestavina varuje pred infarktnim obolenjem, bi bilo bogoskrunstvo izolirati to snov in jo dati v obliki tablet, saj je vendar v vinu, ki je kot zdravilo še prijetno. Kljub temu so se v Angliji pojavile na trgu že tablete, imenovane "francoski paradoks”. Proč s tako tableto! Vino v zmernih količinah ima na organizem integralni učinek in ga ni mogoče nadomestiti s tableto.

Kako vino zdravilno vpliva na posamezne sisteme organizma

Vpliv alkohola na centralno živčevje:

V zmernih količinah vpliva alkohol poživljajoče na centralno živčevje, zboljšuje telesno in duševno počutje in odpravlja nekatere zavore. Za splošno dobro in ustvarjalno počutje pa je pomembno,da se pravočasno zavemo in nehamo piti, sicer dosežemo ravno obratni učinek. Tako je majhna količina zlasti s vinom zaužitega alkohola, ko na dobro počutje vplivajo tudi druge sestavine, pozitivna. Toda prav v tej optimalni fazi igrajo pomembno vlogo osebnost, značaj ,moč volje in kritična presoja, da se od kozarca pravočasno poslovimo. Če prekoračimo t.i. lastno kritično mejo, preide v nekakšno narkotično stanje in nato v komo. S poškodbami živčevja s alkoholom, zlasti s delirijem, se pogosto ukvarjajo na urgentnih oddelkih.

Vpliv alkohola na krvni obtok:

Vinu, zlasti penečemu, prej kot drugim alkoholnim pijačam, zaradi integralnega pozitivnega učinka na človeški organizem, za splošno dobro, telesno in duševno počutje ne more odreči ugodnega vpliva na poživitev krvnega obtoka. Številni zlasti ameriški raziskovalci poudarjajo pozitiven učinek alkohola nasploh na koronarne žile zaradi:

  • povečane vrednosti t.i. HDL (lipoproteinov s povečano gostoto) ali po domače dobrega holesterola, ki ima varovalni učinek na ishemična srčna obolenja in zmanjšuje LDL ali slabega holesterola z nizko gostoto, ki povzroča rizičnost.
  • Zmanjšuje živčno napetost
  • Vpliva na zmanjšano nastajanje krvnih strdkov (trombocitopenija)

Sladkorni bolniki in vino:

Sladkornega bolnika spremlja dieta od začetka bolezni do smrti. Zdravniki po vsem svetu sladkornim bolnikom svetujejo, da lahko brez škode popijejo kozarec ali dva suhega vina brez nepovretega sladkorja.

Vino – zdravilo nesmrtnosti

Vsakemu živilskemu strokovnjaku je jasno, da Slovenci na splošno zaužijemo malo mlečnih in veliko več svinjskih maščob, naš prevladujoči način prehrane je zelo nezdrav, k temu pa prištejemo še druge rizične dejavnike: strese, kajenje, žgane pijače. Zato ni čudno, da se v Sloveniji, kljub razmeroma visoki porabi vina, 47 l na prebivalca, povečuje umrljivost zaradi infarktov. Vzrok pri nas ni v veliki količini zaužitega vina, ampak v drugih slabih prehrambnih navadah, hkrati je potrebno prišteti še stresne situacije, ki jih danes doživlja vsak človek.

Če strnimo stališča zdravnikov o sladkornih, rakastih in ledvičnih boleznih, lahko povzamemo, da je dolga stoletja veljala ljudska modrost, da je zmerno uživanje alkoholnih pijač, zlasti pa črnih vin, združljivo z dolgim in zdravim življenjem. Zmerno uživanje vina zlasti vpliva na splošno zmanjšanje umrljivosti zmernih pivcev pri koronarnih srčnih obolenjih. Zato je primerno uživanje zmernih količin alkohola, in to v vinu, ki ima integralni pozitivni učinek na zmanjšanje umrljivosti. Ta učinek je bil ugotovljen tako pri ženskah kot pri moških skoraj v vseh primerjalnih študijah po svetu, vštevši tiste, ki se nanašajo na predele z manjšo umrljivostjo za koronarno srčno boleznijo in na območja, kjer je ta umrljivost velika. Sodobni epidemiološki podatki torej potrjujejo, da je zmerno uživanje črnih vin v resnici povezano z dolgim in zdravim življenjem.

Vino v bolnikovi prehrani

Za starejše ljudi je kozarec vina enako kot je mleko za dojenčka. Poudariti pa je potrebno, da igra vino v bolnikovi prehrani pomembno vlogo predvsem kot sredstvo za boljše počutje in šele potem kot vir energije. Vino in jajca sta dobrodošla dodatna hrana za bolnika. K jedi pa vedno prija le suho ali polsuho vino, ki bolniku povečuje tek.

Veliko starejših ljudi daje prednost rdečemu vinu pred belim, ki pa je precej bolj priljubljeno pri mladi in srednji generaciji. Domnevamo, da je vzrok v kemični sestavi. Rdeče vino vsebuje več bioelementov, vitaminov, taninov, manj buketnih snovi, nižje kisline. Te sestavine dajejo sladko sozvočje v okusu pri nekoliko višji temperaturi (15 do 17 C), kar je najbolje za želodec starejših ljudi. Mlajši pa iščejo v vinu svežino, ki mu jo dajo višje kisline, niso trpka in imajo prijetno cvetico.